Sto različnih področij in en sam poklic….
Čeprav imam dosti specificen poklic (kemik), ki ne pusca veliko svobode pri izbiri delovnega mesta, sem se v tem casu znasla na razlicnih …zelo razlicnih podrocjih…
-Najprej so sledila javna dela….instrukcije na osnovni soli…zanimivo delo, ce si tak clovek, da znas na pravi nacin pristopiti k otrokom. Sama nimam te energije…nekako se mi zdi, da bi bilo treba vloziti zelo veliko, ker mi to delo ni ravno pisano na kozo..Pa sem vseeno sla, na razgovor…Ravnateljica opisuje delo in zadeva mi skozi njene oci postane celo vsec. Zainteresirana. Vredno se je potruditi. Rezultat: neizbrana (prehuda konkurenca).
-O zelo zeljeni sluzbi…sem pisala v mojem prvem postu…Bila je skoraj idealna sluzba. Ujemala se je z mojo izobrazbo, zeljami, kraj opravljanja dela….vendar brez pozitivnega odgovora.
-Telefonski klic…vabilo…povsem nov izziv. Sodelovanje z vodjo gradbišča. Odgovorno delo. Terensko. Mogoce celodnevno. Mogoce naporno vcasih. Mogoce ne povsem primerno za zensko. …Vsrkavam informacije in kimam…Vas zanima? Ja, seveda. Zelo me zanima (v sebi razmisljam : nisem ravno v situaciji ko bi lahko izbirala delovno mesto, ce ustreza moji stopnji izobrazbe in mojem zaposlitvenem profilu..zakaj ne. Sicer ne bi ravno mogla biti lepa poslovna zenska, ampak bi bila bolj varianta terenski letajoci clovek v delovnih oblacilih…ampak ok)….
-Pisno vabilo..koncno..Lepo, konkretno, tako kot se spodobi. Delovno mesto je oddaljeno od mene kar 80 in nekaj km…A sluzba je tako dobra, da bi se splacalo tudi preseliti. Razgovor z pomembnezi. Vodilno farmacevtsko podjetje. Vse daje vtis da se odvija na nekem nivoju…neznanem nam navadnim smrtnikom…Vse okoli mene je lepo, cista okolica, nova oprema, vljudni ljudje, spostljivi, prijazni,…Sveta trojica s katero imam opravka je prijazna. Celo sprasujejo me po mojih sanjah…zanima jih kaj si zelim…Nekako cutim, da imajo ta vprasanja neko psiholosko ozadje…a vseeno kmalu popustijo vsi zadrzki. Povem vse to kar si zelim. Povem iskreno kaj si zelim. Kaj sem za to pripravljena zrtvovati. Zahvalim se za izkazan cas, za priloznost, ki mi veliko pomeni.
-Priporocena posiljka…Slovenska vojska…Zanimivo. Zglasite se na enoti v vasem kraju…Uf, se en nov izziv.Povsem drugacen. Enota je na Policijski postaji. Te modre zgradbe nisem nikoli prevec marala kaj sele da bi si zelela vstopiti v njo…Trema. Znova…Vstopim. Spregovorim…Pogovor stece…Vse je polno zakonov…Podpisati je potrebno zelo veliko razlicnih obrazvev, da dovoljujes to in ono, da prisegas to in ono, da zagotovo nisi to in ono…Fuf! Zanimivo. Vsrkavam informacije…Baje bo potrebno se pocakati za nadaljna navodila. Sluziti domovini ni tako lahko…tudi ce nisi ravno vojak. Zdravniski pregled, tisoc potrdil, usposabljanje ki je ne vem kaksno…itd. Zanimivo. Vojaki so mi bili vedno vsec. Zakoni, ki se jih drzijo dajejo vtis strogosti in formalnosti…zanimivo podrocje.
-Caka me se nekaj v bliznji prihodnosti..podrocje veterine. Ni ravno moje podrocje. Ampak ce oni zelijo, da se tam predstavim, se pa bom..Se ena druga opcija. Se ena smer. Se vedno ne vem katera je prava. Tista, ki mi je neznana ali tista ki se mi zdi vznemirljiva.
Se vedno ne vem ali je trema pred vsako predstavitvijo dobra ali slaba. Se vedno ne vem ali je boljse, ce si uraden ali pa je dobro biti odkrit in direkten. Verjetno ne obstaja ´najboljsa pot´. Verjetno je vse skupaj samo zaplet okoliscin in dogajanje, ki se ti ponudi, da bi iz njega iztrzil najvec.
Pojma nimam. Smesno mi je dejstvo raznolikosti. Nekatera odstopanja so mi vsec in spet druga ne tako zelo. Upanje je pa se vedno velik dejavnik..ki ocitno utripa na vsaki predstavitvi in ob vsaki prejeti posti.
